Življenje išče pot

VEČ ...|10. 10. 2025
NE vsaki vrsti psihičnega nasilje in mobinga na delovnem mestu

Na  Dan duševnega zdravja smo gostili psihologinjo iz Inštituta za razvoj in inovacije Ljubljana Julijo Peklar. Spregovorila je o pomenu duševnega zdravja med zaposlenimi, kako naj vodje in sodelavci prepoznajo znake duševnih stisk in kaj je dolžnost podjetja v primerih mobinga nad zaposlenimi. 

NE vsaki vrsti psihičnega nasilje in mobinga na delovnem mestu

Na  Dan duševnega zdravja smo gostili psihologinjo iz Inštituta za razvoj in inovacije Ljubljana Julijo Peklar. Spregovorila je o pomenu duševnega zdravja med zaposlenimi, kako naj vodje in sodelavci prepoznajo znake duševnih stisk in kaj je dolžnost podjetja v primerih mobinga nad zaposlenimi. 

Dan duševnega zdravjapsihično nasiljemobing

Življenje išče pot

NE vsaki vrsti psihičnega nasilje in mobinga na delovnem mestu

Na  Dan duševnega zdravja smo gostili psihologinjo iz Inštituta za razvoj in inovacije Ljubljana Julijo Peklar. Spregovorila je o pomenu duševnega zdravja med zaposlenimi, kako naj vodje in sodelavci prepoznajo znake duševnih stisk in kaj je dolžnost podjetja v primerih mobinga nad zaposlenimi. 

VEČ ...|10. 10. 2025
NE vsaki vrsti psihičnega nasilje in mobinga na delovnem mestu

Na  Dan duševnega zdravja smo gostili psihologinjo iz Inštituta za razvoj in inovacije Ljubljana Julijo Peklar. Spregovorila je o pomenu duševnega zdravja med zaposlenimi, kako naj vodje in sodelavci prepoznajo znake duševnih stisk in kaj je dolžnost podjetja v primerih mobinga nad zaposlenimi. 

s. Meta Potočnik

Dan duševnega zdravjapsihično nasiljemobing

Življenje išče pot

VEČ ...|6. 11. 2024
Ko radi pridemo v službo, smo duševno močnejši

Najpogostejši vzroki za razvoj duševnih težav na delovnem mestu so težave pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja ter nasilje in nadlegovanje na delovnem mestu t.i. mobing. O tem so oktobra med drugim govorili tudi člani in sodelavci združenja Ozara Slovenija . Tokrat smo prisluhnili psihiatru dr. Juriju Bonu, ki dela na Centru za klinično psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.

Ko radi pridemo v službo, smo duševno močnejši

Najpogostejši vzroki za razvoj duševnih težav na delovnem mestu so težave pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja ter nasilje in nadlegovanje na delovnem mestu t.i. mobing. O tem so oktobra med drugim govorili tudi člani in sodelavci združenja Ozara Slovenija . Tokrat smo prisluhnili psihiatru dr. Juriju Bonu, ki dela na Centru za klinično psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.

duševno zdravjedelovno mesto. mobing

Življenje išče pot

Ko radi pridemo v službo, smo duševno močnejši

Najpogostejši vzroki za razvoj duševnih težav na delovnem mestu so težave pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja ter nasilje in nadlegovanje na delovnem mestu t.i. mobing. O tem so oktobra med drugim govorili tudi člani in sodelavci združenja Ozara Slovenija . Tokrat smo prisluhnili psihiatru dr. Juriju Bonu, ki dela na Centru za klinično psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.

VEČ ...|6. 11. 2024
Ko radi pridemo v službo, smo duševno močnejši

Najpogostejši vzroki za razvoj duševnih težav na delovnem mestu so težave pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja ter nasilje in nadlegovanje na delovnem mestu t.i. mobing. O tem so oktobra med drugim govorili tudi člani in sodelavci združenja Ozara Slovenija . Tokrat smo prisluhnili psihiatru dr. Juriju Bonu, ki dela na Centru za klinično psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.

s. Meta Potočnik

duševno zdravjedelovno mesto. mobing

Za življenje

VEČ ...|7. 1. 2023
Vsaka oblika nasilja ima odgovornega nosilca

Med nami je veliko nasilja, ki se celo povečuje: fizično, spolno, psihično, čustveno, verbalno nasilje, tu je mobing.... O tem, kako kot naj kot družba in posamezniki zavzamemo ničelno toleranco do kakršnegakoli nasilja smo govorili v tokratni oddaji Za življenje. Z nami je bil klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik, ki vedno znova poudarja: tisti, ki je nasilen, je odgovoren za svoje stanje in ravnanje.

Vsaka oblika nasilja ima odgovornega nosilca

Med nami je veliko nasilja, ki se celo povečuje: fizično, spolno, psihično, čustveno, verbalno nasilje, tu je mobing.... O tem, kako kot naj kot družba in posamezniki zavzamemo ničelno toleranco do kakršnegakoli nasilja smo govorili v tokratni oddaji Za življenje. Z nami je bil klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik, ki vedno znova poudarja: tisti, ki je nasilen, je odgovoren za svoje stanje in ravnanje.

odnosidružbanasiljevzgojamobingpsihično nasiljeduhovnost

Za življenje

Vsaka oblika nasilja ima odgovornega nosilca

Med nami je veliko nasilja, ki se celo povečuje: fizično, spolno, psihično, čustveno, verbalno nasilje, tu je mobing.... O tem, kako kot naj kot družba in posamezniki zavzamemo ničelno toleranco do kakršnegakoli nasilja smo govorili v tokratni oddaji Za življenje. Z nami je bil klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik, ki vedno znova poudarja: tisti, ki je nasilen, je odgovoren za svoje stanje in ravnanje.

VEČ ...|7. 1. 2023
Vsaka oblika nasilja ima odgovornega nosilca

Med nami je veliko nasilja, ki se celo povečuje: fizično, spolno, psihično, čustveno, verbalno nasilje, tu je mobing.... O tem, kako kot naj kot družba in posamezniki zavzamemo ničelno toleranco do kakršnegakoli nasilja smo govorili v tokratni oddaji Za življenje. Z nami je bil klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik, ki vedno znova poudarja: tisti, ki je nasilen, je odgovoren za svoje stanje in ravnanje.

Blaž Lesnik

odnosidružbanasiljevzgojamobingpsihično nasiljeduhovnost

Življenje išče pot

VEČ ...|28. 10. 2022
Zlorabe pri morebitni uvedbi evtanazije so neizogibne

Zlorabe pri morebitni uvedbi evtanazije bi bile neizogibne, saj zakon, ki bi dovoljeval umor ali samomor s pomočjo, ne more predvideti vseh situacij življenja. Predsednik Slovenske medicinske akademije prof. dr. Pavel Poredoš npr. opozarja, da število evtanazij v deželah, kjer je le-ta dovoljena, naraste pred dopusti, ko se verjetno svojci želijo »znebiti starih ljudi, ki so jim v nadlego«. Sem spada tudi vprašanje soglasja pri evtanaziranju otrok, ob interesu za organe za transplantacijo, ki jih odvzamejo še pri živem telesu. Odpira se tudi vprašanje bolnikov s psihiatričnimi motnjami in otrok s težkimi duševnimi in telesnimi boleznimi. Naši gostje dr. Roman Globokar, dr. Andrej Kravos in dr. Maja Ebert Moltara so prepričani, da bi z evtanazijo odprli Pandorino skrinjico, ki je več ne bomo mogli zapreti.

Zlorabe pri morebitni uvedbi evtanazije so neizogibne

Zlorabe pri morebitni uvedbi evtanazije bi bile neizogibne, saj zakon, ki bi dovoljeval umor ali samomor s pomočjo, ne more predvideti vseh situacij življenja. Predsednik Slovenske medicinske akademije prof. dr. Pavel Poredoš npr. opozarja, da število evtanazij v deželah, kjer je le-ta dovoljena, naraste pred dopusti, ko se verjetno svojci želijo »znebiti starih ljudi, ki so jim v nadlego«. Sem spada tudi vprašanje soglasja pri evtanaziranju otrok, ob interesu za organe za transplantacijo, ki jih odvzamejo še pri živem telesu. Odpira se tudi vprašanje bolnikov s psihiatričnimi motnjami in otrok s težkimi duševnimi in telesnimi boleznimi. Naši gostje dr. Roman Globokar, dr. Andrej Kravos in dr. Maja Ebert Moltara so prepričani, da bi z evtanazijo odprli Pandorino skrinjico, ki je več ne bomo mogli zapreti.

zlorabe evtanazijenasilje nad starejšimievtanazijski mobing

Življenje išče pot

Zlorabe pri morebitni uvedbi evtanazije so neizogibne

Zlorabe pri morebitni uvedbi evtanazije bi bile neizogibne, saj zakon, ki bi dovoljeval umor ali samomor s pomočjo, ne more predvideti vseh situacij življenja. Predsednik Slovenske medicinske akademije prof. dr. Pavel Poredoš npr. opozarja, da število evtanazij v deželah, kjer je le-ta dovoljena, naraste pred dopusti, ko se verjetno svojci želijo »znebiti starih ljudi, ki so jim v nadlego«. Sem spada tudi vprašanje soglasja pri evtanaziranju otrok, ob interesu za organe za transplantacijo, ki jih odvzamejo še pri živem telesu. Odpira se tudi vprašanje bolnikov s psihiatričnimi motnjami in otrok s težkimi duševnimi in telesnimi boleznimi. Naši gostje dr. Roman Globokar, dr. Andrej Kravos in dr. Maja Ebert Moltara so prepričani, da bi z evtanazijo odprli Pandorino skrinjico, ki je več ne bomo mogli zapreti.

VEČ ...|28. 10. 2022
Zlorabe pri morebitni uvedbi evtanazije so neizogibne

Zlorabe pri morebitni uvedbi evtanazije bi bile neizogibne, saj zakon, ki bi dovoljeval umor ali samomor s pomočjo, ne more predvideti vseh situacij življenja. Predsednik Slovenske medicinske akademije prof. dr. Pavel Poredoš npr. opozarja, da število evtanazij v deželah, kjer je le-ta dovoljena, naraste pred dopusti, ko se verjetno svojci želijo »znebiti starih ljudi, ki so jim v nadlego«. Sem spada tudi vprašanje soglasja pri evtanaziranju otrok, ob interesu za organe za transplantacijo, ki jih odvzamejo še pri živem telesu. Odpira se tudi vprašanje bolnikov s psihiatričnimi motnjami in otrok s težkimi duševnimi in telesnimi boleznimi. Naši gostje dr. Roman Globokar, dr. Andrej Kravos in dr. Maja Ebert Moltara so prepričani, da bi z evtanazijo odprli Pandorino skrinjico, ki je več ne bomo mogli zapreti.

s. Meta Potočnik

zlorabe evtanazijenasilje nad starejšimievtanazijski mobing

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|10. 10. 2025
Duševno zdravje kmetov

Z Lucijo Pinterič, višjo koordinatorico za področje kakovosti kmetijskega svetovanja in razvoja na področju psihosocialne podpore na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, bomo govorili o psihosocialni podpori za kmete.

Duševno zdravje kmetov

Z Lucijo Pinterič, višjo koordinatorico za področje kakovosti kmetijskega svetovanja in razvoja na področju psihosocialne podpore na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, bomo govorili o psihosocialni podpori za kmete.

Nataša Ličen

svetovanjezdravjekmetijstvo

Program zadnjega tedna

VEČ ...|10. 10. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 10. oktober 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 10. oktober 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Naš gost

VEČ ...|4. 10. 2025
p. Marjan Čuden

Na praznik sv. Frančiška Asiškega smo gostili brata frančiškana, dolgoletnega župnika župnije svetega Antona Padovanskega na Viču v Ljubljani, kamor se je letos kot župnik tudi vrnil, vmes pa je kot provincial vodil slovenske frančiškane, patra Marjana Čudna. Prisluhnite, kako Frančiškova karizma nagovarja tudi danes.

p. Marjan Čuden

Na praznik sv. Frančiška Asiškega smo gostili brata frančiškana, dolgoletnega župnika župnije svetega Antona Padovanskega na Viču v Ljubljani, kamor se je letos kot župnik tudi vrnil, vmes pa je kot provincial vodil slovenske frančiškane, patra Marjana Čudna. Prisluhnite, kako Frančiškova karizma nagovarja tudi danes.

Marjan Bunič

spominživljenje

Naš pogled

VEČ ...|7. 10. 2025
Manca Hribar: Je danes biti kristjan skoraj junaško dejanje?

Bil je deseti september zvečer. V službeni kavarni smo se par minut po koncu službe še zadržali in spremljali napeto košarkaško tekmo. Po nekoliko grenkem porazu Slovenije proti Nemčiji, smo si tisti najbolj zagriženi navijači malo slabovoljno zaželeli lahko noč in se poslovili. Na poti do avta pa me preseneti obvestilo na telefonu: ustreljen je bil Charlie Kirk.

Manca Hribar: Je danes biti kristjan skoraj junaško dejanje?

Bil je deseti september zvečer. V službeni kavarni smo se par minut po koncu službe še zadržali in spremljali napeto košarkaško tekmo. Po nekoliko grenkem porazu Slovenije proti Nemčiji, smo si tisti najbolj zagriženi navijači malo slabovoljno zaželeli lahko noč in se poslovili. Na poti do avta pa me preseneti obvestilo na telefonu: ustreljen je bil Charlie Kirk.

Manca Hribar

komentar

Doživetja narave

VEČ ...|3. 10. 2025
Astronomski tabori, preživetje v naravi in observatorij v Šalovcih

Tokrat smo opazovanje nočnega neba povezali s preživetjem v naravi. Obojega se namreč z delavnicami in tabori za učence loteva učitelj Bela Szomi iz Osnovne šole Domžale. Povedal je tudi, kako se je lotil postavitve observatorija v Šalovcih na Goričkem, ki ga bodo z učenci upravljali na daljavo.

Astronomski tabori, preživetje v naravi in observatorij v Šalovcih

Tokrat smo opazovanje nočnega neba povezali s preživetjem v naravi. Obojega se namreč z delavnicami in tabori za učence loteva učitelj Bela Szomi iz Osnovne šole Domžale. Povedal je tudi, kako se je lotil postavitve observatorija v Šalovcih na Goričkem, ki ga bodo z učenci upravljali na daljavo.

Blaž Lesnik

nočno neboastronomijavesoljevzgojaopazovanjenarava

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 10. 2025
Vokalna skupina In spiritu je na gostovanju pri rojakih v Argentini

Vokalna skupina Oktet In spiritu iz Vojnika začenja danes veliko koncertno turnejo pri Slovencih v Argentini. Naslov turneje je ODMEV DOMOVINE POD JUŽNIM KRIŽEM. O tem smo se pogovarjali s pevcem zasedbe Anžejem Gračnerjem.

Vokalna skupina In spiritu je na gostovanju pri rojakih v Argentini

Vokalna skupina Oktet In spiritu iz Vojnika začenja danes veliko koncertno turnejo pri Slovencih v Argentini. Naslov turneje je ODMEV DOMOVINE POD JUŽNIM KRIŽEM. O tem smo se pogovarjali s pevcem zasedbe Anžejem Gračnerjem.

Jože Bartolj

kulturaglasbaAnžej gračnerOdmev domovine pod južnim križemIn spiritu

Komentar tedna

VEČ ...|10. 10. 2025
Najino pregovarjanje z umetno inteligenco

Kaj sta publicistka in obrtnik, Polonca in Tomaž Sokol spoznala v pogovorih in pregovarjanjih z umetno inteligenco? Je pristranska ali išče resnico? Ji lahko polno zaupamo? Kakšna je naša vloga pri vsem tem?

Najino pregovarjanje z umetno inteligenco

Kaj sta publicistka in obrtnik, Polonca in Tomaž Sokol spoznala v pogovorih in pregovarjanjih z umetno inteligenco? Je pristranska ali išče resnico? Ji lahko polno zaupamo? Kakšna je naša vloga pri vsem tem?

Polonca in Tomaž Sokol

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|10. 10. 2025
Spominjamo se dne 10. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 10. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|10. 10. 2025
Kremna špinača ali blitva

Kako pripraviti kremno špinačo ali blitvo, je vprašala poslušalka. Lahko jo pripravimo za omako ali prilogo, pravi sestra Nikolina. Špinačo očistimo in jo manjšo količino blanširamo - damo v vrelo vodo za 2-3 minute in vmes obrnemo. Poberemo na cedilo in splaknemo z mrzlo vodo, nato lahko blanširamo še drugo polovico špinače, če ni šla vsa v lonec. Vedno blanširamo manjšo količino, da bi se čim prej blanširala in s tem čim več ohranila dobrih snovi. Nato jo zrežemo ali zmiksamo. Če bomo delali omako, tako špinačo damo na prepraženo čebulo. Ta daje dober okus, dodamo tudi malo česna. Solimo in popramo, dodamo še mleko in kislo smetano. Med špinačo in blitvo pri pripravi ni velike razlike, pove sestra Nikolina, ima pa vsaka svoj okus in aromo. 

Kremna špinača ali blitva

Kako pripraviti kremno špinačo ali blitvo, je vprašala poslušalka. Lahko jo pripravimo za omako ali prilogo, pravi sestra Nikolina. Špinačo očistimo in jo manjšo količino blanširamo - damo v vrelo vodo za 2-3 minute in vmes obrnemo. Poberemo na cedilo in splaknemo z mrzlo vodo, nato lahko blanširamo še drugo polovico špinače, če ni šla vsa v lonec. Vedno blanširamo manjšo količino, da bi se čim prej blanširala in s tem čim več ohranila dobrih snovi. Nato jo zrežemo ali zmiksamo. Če bomo delali omako, tako špinačo damo na prepraženo čebulo. Ta daje dober okus, dodamo tudi malo česna. Solimo in popramo, dodamo še mleko in kislo smetano. Med špinačo in blitvo pri pripravi ni velike razlike, pove sestra Nikolina, ima pa vsaka svoj okus in aromo. 

Matjaž Merljak

kuhajmo